Cepivo za koronavirus SARS-CoV-2019 je še v fazi razvoja in bo v najboljšem primeru na razpolago šele sredi leta 2021. Dobra novica pa je, da je večina okužb s koronavirusom blagih in okuženi bolezen prebolijo sami od sebe. Slaba stran tega je, da se virus hitreje širi med populacijo.
Za zdravljenje COVID-19 se trenutno uporablja nekaj protivirusnih zdravil, vendar za nobeno še ni mogoče trditi, da deluje. Sicer pa se bodo nova zdravila pojavila veliko hitreje kot cepiva za preprečevanje okužb, so prejšnji teden sporočili z Uprave ZDA za hrano in zdravila.
V drugem tednu okužbe s SARS-CoV-19 se lahko pojavijo zapleti na spodnjih dihalih.
V blagih primerih hospitalizacija ni potrebna, lahko pa pride do zapletov
Najpogostejši znaki in simptomi COVID-19 vključujejo vročino (83 do 98 %), kašelj (46% do 82 %), bolečino v mišicah ali utrujenost (11 do 44 %) in zasoplost (31 %) ob začetku bolezni. Več kot 80 odstotkov potrjenih primerov koronavirusa ne poteka v hudi obliki, kaže široka kitajska študija. V blagih primerih se virus najverjetneje samoomeji, kar pomeni, da simptomi minejo sami od sebe, kot pri gripi in prehladu. Toda blagi simptomi lahko tudi otežijo epidemijo; virus, ki na ravni posameznika predstavlja majhno nevarnost za zdravje, lahko predstavlja veliko tveganje na ravni prebivalstva, saj lahko povzroči motnje v svetovnih sistemih javnega zdravja in ekonomske izgube, svari stroka.
Čeprav koronavirus ne predstavlja visokega tveganja za posameznika, bi lahko ohromil javno zdravstvo in globalno ekonomijo.
Zdravljenje vključuje takojšnje izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužbe ter obvladovanje zapletov, vključno z napredno podporo organov. Bolniki z blago klinično sliko sprva v večini primerov ne potrebujejo hospitalizacije. Vendar pa se lahko klinični znaki in simptomi poslabšajo s napredovanjem bolezni na spodnjih dihalih v drugem tednu bolezni; takrat je treba vse bolnike natančno spremljati.
Zdravljenje poteka simptomatsko; bolnikove težave se poskuša olajšati z zdravili in nadomestiti morebitno nezadostno funkcijo organa (npr. ob hudi prizadetosti pljuč se bolnike mehanično predihava, dodaja kisik, nadomešča tekočine …), je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Tveganje za to, da se potek bolezni poslabša, obstaja predvsem pri starejših ljudeh, kroničnih bolnikih in nosečnicah. Zdaj ni na voljo nobenega posebnega zdravila za COVID-19.
Najboljša preventiva pred virusi je skrb za ustrezno higieno.
Katera zdravila bi lahko potencialno pomagala?
Obstoječe protivirusno zdravilo Remdesivir kaže, da bi lahko pomagalo pri zdravljenju novega koronavirusa, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija. Remdesivir je eksperimentalno zdravilo, ki so ga testirali na ljudeh za zdravljenje virusa ebole, čeprav so študije pokazale, da je za to neučinkovito.
Zdravniki po vsem svetu, tudi na Tajskem in Kitajskem, poskušajo kombinirati zdravila proti virusu HIV in gripi. Tako kot HIV so tudi koronavirusi namreč RNA-virusi. Kombinacija zdravil za HIV in protivirusnih zdravil je pred leti pomagala nekaterim bolnikom ob izbruhu SARS 2002–2004, ki ga je povzročil drugačen koronavirus, je pokazala raziskava, objavljena v reviji Thorax.
Kaj storiti ob sumu na okužbo?
Če imate vročino, kašelj ali težave z dihanjem oziroma ste bili pred kratkim v tesnem stiku z osebo, ki ima COVID-19 ali potovali na območje, kjer je potrjena prisotnost virusa, pokličite svojega zdravnika, ki bo odločil, ali je treba opraviti testiranje.
Pripravila: Tanja Žuvela
Vse fotografije, vključno z uvodno: Pexels
