Dejavnike za nastanek raka povezujemo predvsem z dednostjo in življenjskim slogom. Vendar pa ima rak tudi čustvene korenine, saj je z njegovim nastankom povezana naša neizražena in potlačena jeza, ugotavljajo strokovnjaki.
Stresni hormon kortizol začne nastajati ob različnih čustvenih sprožilcih. Če zatiramo čustva in s tem nastajanje kortizola, lahko to poslabša delovanje našega imunskega sistema. Ko ta ne deluje, kot bi moral, lahko normalne celice mutirajo v rakave. Bolj kot zatiramo negativna čustva, bolj postajamo dovzetni za nastanek raka v telesu!
Potlačena jeza povzroči zgodnejšo smrt pri ženskah, ki že imajo raka dojke. Vir: zeenews.india.com
Kaj pravijo študije?
Povezavo med rakom in jezo so potrdile številne študije. Študija, opravljena v londonski bolnišnici King’s College, je pokazala pomembno povezavo med rakom na dojki in abnormalnim sproščanjem čustev v odrasli dobi.
Raziskovalci Univerze v Rochestru in Harvardske šole o javnem zdravju so ugotovili, da imajo ljudje, ki zatirajo jezo, kar 70 odstotkov višjo možnost, da umrejo zaradi raka.
Raziskovalci z Univerze v Michiganu so prišli do dognanja, da je zatiranje jeze krivec za zgodnejšo smrtnost pri moških kot pri ženskah.
Raziskovalci na Standfordski univerzi pa so ugotovili, da zatiranje jeze pri ženskah, ki že imajo raka dojke, povzroči nenaden dotok kortizola in s tem njihovo zgodnejšo smrt.
Kaj se dogaja v celicah, ko smo jezni?
Naša negativna čustva vplivajo na to, da celice mutirajo v rakave. Vir: zeenews.india.com
1. faza: jeza kot neizbežen šok za celice. Strokovnjaki so ugotovili, da oseba 18 do 24 mesecev pred nastankom raka doživi močno čustveno travmo, zaradi katere je moten njen globok spanec in s tem zavrto nastajanje melatonina v telesu. Melatonin je pomemben, saj zavira rast rakavih celic.
2. faza: izčrpavanje adrenalina. Povišan nivo stresnih hormonov povzroči praznjenje adrenalinskih rezerv, še posebej po hitrem postopku pa jih izprazni čustveni stres.
3. faza: nastanek rakavih gliv. Majhni mikroorganizmi v telesu se začnejo spreminjati v kvasovkam podobne glive in migrirajo v celice, kjer sproščajo mikrotoksine. Slednji onemogočijo delovanje naravne celične zaščite pred rakom, celice pa mutirajo v rakave.
4. faza: primanjkljaj niacina. Izčrpan nivo adrenalina povzroči pomanjkanje dopamina v možganih, posledično pa telesu začne primanjkovati še triptofana, ki ga telo potrebuje za sintezo niacina, ki je potreben za celično dihanje. V celicah brez niacina začne fermentirati glukoza, posledici pa sta mutacija celic in nastanek raka.
5. faza: izčrpavanje C-vitamina. Med kroničnim stresom telo potrebuje veliko vitamina C, da zmanjša vpliv stresa na srčno-žilni sistem. Vendar pa med stresom telesu začne primanjkovati tega vitamina, njegovo konstantno izčrpavanje pa povzroči mutacijo DNK in nastanek raka.
Recite jezi NE!
Odličen način za sproščanje jeze je smeh! Vir: scarymommy.com
Negativna čustva torej katastrofalno vplivajo na naše zdravje, še zlasti, če jih tlačimo in dušimo. Jeza je lahko celo vzrok za nastanek raka. Prav zato je dobro poznati nekaj tehnik, s katerimi si lahko na enostaven način pomagamo pri izražanju jeze. Mednje sodijo:
– telesna dejavnost,
– nadzorovano dihanje,
– progresivno sproščanje mišic,
– uporaba protistresne igrače,
– poslušanje pomirjujoče glasbe,
– ponavljanje samopomiritvenih trditev,
– smeh, smeh in še več smeha!
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Health Care Mirror
