Depresija, tesnoba, stres. To je sveta trojica, ki pogosto hodi z roko v roki. In verjetno ga ni delovnega okolja, v katerem ne bi našli vsaj nečesa od naštetega. Bi morali zbrati pogum in iti na bolniško, ko začne škripati naše duševno zdravje? Strokovnjaki pravijo, da je to ključno, da lahko predelamo svoja negativna čustva in se sprejmemo take, kot smo.
Vse več ljudi v službi doživlja stres. Vir: forum-psoriasis.com
Ko je spletna razvijalka Madalyn Parker iz Michigana tvitnila, da si bo vzela dvodnevni premor od dela za svoje mentalno zdravje, je njen tvit postal viralen. Zahvalila se je svojemu šefu, ker jo je pohvalil, da s tem dejanjem služi kot opomnik, da je pomembno, da si vzamemo bolniško, ko to potrebuje naše duševno zdravje.
Bi si morali res vzeti premor od svojih zaposlenih življenj?
Psihoterapevtka Gina Clarke meni, da ja, saj je ključ do sreče in zadovoljstva s samim seboj to, da si včasih vzamemo čas preprosto za to, da se počutimo slabo. Kot je še povedala, je trajno občutenje zadovoljstva postalo nekakšen cilj, ki pa je nedosegljiv. “Razpoloženje vsakega posameznika se menjuje, vsi imamo vzpone in padce ter širok spekter čustev,” je dodala.
Dovolimo si biti žalostni, saj bomo samo tako lahko tudi srečni! Vir: careeraddict.com
Smo pod pritiskom, da moramo biti srečni
Raziskovalci Univerze v Melbournu ugotavljajo, da se današnja družba izogiba občutku žalosti, kar pa je lahko nevarno za tiste, ki se počutijo otožno. V študiji, objavljeni v reviji Depression and Anxiety, so raziskovalci ovrednotili 112 depresivnih pacientov. Vsak prostovoljec je moral oceniti svoje simptome otožnosti in izpostavljenost stopnji pritiska, da mora biti srečen. Po mesecu dni spremljanja prostovoljcev so raziskovalci ugotovili, da so imeli hujše simptome depresije tisti pacienti, ki so se znašli pod pritiskom družbe, da morajo biti srečni.
Žalost je OK!
Psiholog Brock Bastian, ki je sodeloval pri študiji, je dejal, da je “stopnja depresije višja v državah, ki na piedestal postavljajo srečo in zadovoljstvo. Namesto da smo postali stranski proizvodi dobro živetega življenja, nam je doseganje občutka sreče postalo cilj sam po sebi.” Opozoril je, da družbena omrežja žarijo od srečnih obrazov, guruji sreče pa oglašujejo svoje zadnje ekspresne nasvete za reševanje čustvenih težav. Vse to povečuje lažen občutek, “da bi morali skušati kar se da povečati pozitivna čustva in se izogibati negativnim.” Morala zgodbe je torej: biti žalosten je OK!
Današnja družba na vsakem koraku poudarja pomembnost sreče, ostala čustva pa zanemarja. Vir: globalwoman-magazine.com
Srečni bomo šele, ko si bomo dovolili biti nesrečni
Če pričakujemo, da moramo biti ves čas srečni, potem se ujamemo v past, saj začnemo katero koli drugo čustvo ocenjevati kot napačno in ponotranjimo mentaliteto, da smo slabi, če se počutimo žalostno, otožno, jezno, frustrirano. Ironično pa je, da je ravno sprejemanje drugih čustev pogoj za to, da dosežemo tisto, po čemer tako hlepimo – občutek sreče.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Psy Post
