Vnetni odgovori igrajo ključno vlogo pri razvoju in obstojnosti številnih bolezni. Vodijo lahko h kroničnim bolečinam, ki nas popolnoma onemogočijo. V številnih primerih je vnetje odgovor našega telesa na stres.
Zdravniki za boj proti vnetjem običajno predpisujejo zdravila. Vendar pa obstaja vse več dokazov, da je proti vnetjem učinkovita tudi stimulacija živca vagus (nervus vagus) ter izboljšanje vagalnega tonusa. To lahko dosežete z vsakodnevno jogo in meditacijo. V ekstremnih primerih vnetja, kot je revmatoidni artritis, pa tudi s posebno vstavljeno napravo za stimulacijo tega živca.
Kaj je klateški živec?
Stara ilustracija klateškega živca
Živec vagus je v slovenščini znan tudi kot “klatež” oz. “klateški živec“. Ima več vej, ki segajo iz dveh debelih stebel v malih možganih in možganskem deblu do drobovja. Na poti navzdol se dotaknejo srca in večine večjih organov.
Že leta 1921 je nemški fiziolog Otto Loewi odkril, da je stimulacija klateškega živca znižala srčni utrip s tem, da se je v telesu sprostila snov, ki jo je poimenoval Vagusstoff (v prevodu: snov vagusa). Kasneje so snov identificirali kot acetilholin, šlo pa je za prvi nevrotransmiter, ki so ga odkrili znanstveniki.
Acetilholin deluje podobno kot pomirjevalo, ki ga lahko sprožite sami preprosto tako, da večkrat globoko vdihnete in dolgo izdihujete. Zavestno izkoriščanje moči vašega klateškega živca lahko ustvari stanje notranjega miru in ukroti vnetja.
Živec vagus je glavni sestavni del parasimpatičnega živčevja, ki uravnava telesne procese, povezane z ohranjanjem telesne energije (vnos hrane, prebava, absorpcija hrane). Na drugi strani pa zaradi ohranjanja homeostaze (tj. proces, ki omogoča, da se fiziološki procesi in telesna zgradba organizma kljub večjim spremembam v okolici bistveno ne spreminjajo) simpatično živčevje uravnava odziv boja ali bega.
Zdrav vagalni tonus povezan z občutki veselja
Zdrav vagalni tonus prepoznamo po rahlem zvišanju srčnega utripa ob vdihu in znižanju ob izdihu. Globoko preponsko dihanje z dolgimi in počasnimi izdihi je ključno za stimulacijo klateškega živca ter nižanje srčnega utripa in pritiska.
Višji vagalni tonus je povezan z dobrim fizičnim in psihološkim stanjem. Nizek vagalni tonus pa je povezan z vnetjem, depresijo, slabim razpoloženjem, osamljenostjo, infarktom in kapjo.
Leta 2010 so v študiji, objavljeni v reviji Psychological Science, raziskovalci Univerze v Severni Karolini razkrili, da je višji vagalni tonus povezan s pozitivnimi čustvi, fizičnim zdravjem in kakovostnim družabnim življenjem.
V eksperimentu so raziskovalci uporabili posebno meditacijo, da bi sodelujočim pomagali ustvarjati pozitivna čustva o sebi. Ugotovili so tudi, da sta celo sam razmislek o pozitivnih družbenih stikih in izboljševanje odnosa z bližnjimi povzročila napredek v vagalnem tonu.
Štiri leta kasneje so švicarski znanstveniki ugotovili, da vagus nervus možganom posreduje občutke, ki jih ponavadi popredalčkamo pod “šesti čut“, pa tudi tesnobo in strah. Študije so pokazale, da sta stres in depresija povezana s povečano količino citoksinov, ki v telesu povzročajo vnetja ter slabo razpoloženje, pomanjkanje energije in pomanjkanje motivacije.
Stimulacija živca vagus občutno zmanjšuje vnetja
V najnovejši raziskavi, ki jo je opravila mednarodna ekipa raziskovalcev iz Amsterdama in ZDA, pa se je izkazalo, da je stimulacija klateškega živca z vstavljeno napravico (glej sliko na desni) bistveno zmanjšala vnetja pri sodelujočih in izboljšala napoved bolnikom z revmatoidnim artritisom. Napravica to doseže z zaviranjem nastanka citoksinov.
Nevroznanstveniki in imunologi so z najnovejšo tehnologijo raziskali nevronska vezja, ki regulirajo vnetja. V enem od vezij so opazili, da so akcijski potenciali v klateškem živcu zavirali nastanek citoksinov.
Gre za prvo študijo na ljudeh, ki si je za cilj zadala omiliti simptome revmatoidnega artritisa s stimulacijo nervusa vagusa z majhno napravo, vstavljeno v telo. Naprava sproži verižno reakcijo, ki zmanjša nivo citoksinov ter vnetja.
Čeprav so se v študiji osredotočili na bolnike z revmatoidnim artritisom, bi lahko rezultati imeli posledice tudi za ljudi, ki trpijo za drugimi vrstami vnetij, npr. Parkinsonovo, Crohnovo in Alzheimerjevo boleznijo.
To bi pomenilo popolnoma nov pristop k zdravljenju bolezni, proti katerim se zdaj borimo z relativno dragimi zdravili, ki imajo veliko stranskih učinkov.
