Od jutra do večera živimo v hrupnem okolju. Zjutraj nas zbudi zvok alarma, ki nas pošlje v kopalnico, kjer se hitro pripravimo za delovni dan. Če imamo čas, nekaj pojemo, preden se usedemo v avto, kjer na poti v službo poslušamo radio med čakanjem v prometni konici. Ko pridemo v službo, smo naslednjih osem ur obkroženi z ljudmi, strankami, sodelavci, telefonskimi klici in delovnimi nalogami.
Hrup ne poslabšuje zgolj kvalitete našega življenja, ampak dokazano krajša našo življenjsko dobo. Povezan je z visokim krvnim tlakom, srčno-žilnimi boleznimi, šumenjem v ušesih (tinitusom) in pomanjkanjem spanja. Ljudje, ki so izpostavljeni hrupu, imajo višje ravni škodljivih hormonov v telesu. Dobra novica pa je, da s preživljanjem več časa v tišini lahko popravimo škodo, ki so jo zaradi hrupa utrpeli možgani.
Skoraj vsak dan preživljamo v hrupnem okolju. Vir: stuff.co.nz
Hrup krajša življenje
Iz rezultatov študije, v kateri je sodelovalo 340 milijonov ljudi iz zahodne Evrope, je Svetovna zdravstvena organizacija ugotovila, da prebivalci vsako leto izgubijo skupno približno milijon let življenja zaradi hrupa. To pomeni, da eden od treh ljudi zaradi prekomernega hrupa izgubi kar eno leto svojega življenja.
V zanimivi študiji, objavljeni v reviji Heart, pa so raziskovalci opazovali učinke hrupa, glasbe in tišine na možgane. Ugotovili so, da sta imeli dve naključni enominutni pavzi med sproščujočo glasbo v študiji veliko bolj sproščujoč učinek za možgane kot sama sproščujoča glasba. Dlje kot je trajala tišina, bolje so se počutili udeleženci študije. Raziskovalci so ugotovili, da so bile navidez nepomembne pavze v študiji pravzaprav njen najpomembnejši vidik.
Vsaj pol ure na dan se “odklopimo” od sveta. Vir: upliftconnect.com
Kako si pomagati?
Kaj torej storiti, če se vsakodnevno spopadate z obilico hrupa, če se želite izogniti glasnim zvokom ali si od njih preprosto vzeti odmor? Odlična novica je, da se možgani lahko “obnovijo” od pretiranega hrupa, če dosledno, vsak dan nekaj časa preživimo v tišini. To v praksi pomeni: nič glasbe, filmov, telefonov in pogovorov s prijatelji vsaj pol ure do eno uro na dan. Ta tišina našim možganom omogoči, da obnovijo svoje kognitivne funkcije, kot je ustvarjalnost. Da nam priložnost, da se umirimo in se povežemo sami s seboj.
Pripravila: Tanja Žuvela
Uvodna fotografija: Ethos 3
