A ne glede na to, kako si želimo rešiti zvezo z ljubljeno osebo, se običajno ne zavedamo, da smo zgrešili že v štartu in se torej vse (kot vedno) začne pri sebi.
Ljudje izbiramo napačne partnerje predvsem zato, ker nismo iskreni do sebe oziroma se ne poznamo. Na začetku se vse zdi lahko in se v nepremišljenosti nismo pripravljeni iskreno pogovoriti o svojih pričakovanjih in željah, preden stopimo v zvezo. Tako je že začetni šum v pogovoru zametek kasnejšega trpljenja. Začetno prilagajanje in toleriranje zaradi evforije, ki jo je prinesel nov človek v naše življenje, zlahka prenesemo. S časom pa stvari postajajo vedno težje in naše resnične potrebe se začnejo vse močneje oglašati. Takrat morda partnerja ugotovita, da stojita na različnih bregovih in vsak govori svoj jezik. Posledice so trpeča občutja nerazumljenosti, nesprejetosti, razočaranj, ki jim radi sledijo jeza, bes, zamere, nemoč.
Iskreno izpraševanje in poštenost do samih sebe je torej najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredimo za pravo izbiro partnerja. Do svojih pričakovanj bi se morali opredeliti, še preden partnerja spoznamo, saj se v tem primeru ne bi zapletali v boleče odnose z ljudmi, ki ne morejo zadovoljiti niti naših osnovnih potreb in želja. Kasnejši krvavi poskusi reševanja zveze so pogosto boj z mlini na veter. Seveda pa je izkušnja edina prava učiteljica in vsak človek mora svojo pot prehoditi sam. Nihče nam ne more pokazati bližnjice do sreče, najti jo moramo sami. Trpljenje ne uide nikomur in je pravzaprav tudi koristno, saj nas utrdi, če le na koncu znamo izkušnjo obrniti v svojo dobrobit.
Pripravila: Tamara Podlesnik
