Sladoled, brez katerega poleti enostavno ne gre, je izjemno kaloričen in se uvršča na vrh prehranske piramide, vendar to ne pomeni, da je brez koristi.
Sladoledi se delijo na kremaste in mlečne, sadne in aromatizirane deserte ter vodne zmrzline. Mlečni sladoled vsebuje od tri- do štirikrat več mlečnih beljakovin kot mleko, pomembne vitamine A, D in riboflavin (B2) ter minerale, zlasti kalcij in fosfor.
Obenem je sladoled bogat vir energije, saj poleg beljakovin vsebuje mlečne maščobe in ogljikove hidrate.
Ker gre za lahko prebavljivo hrano, je sladoled še posebno priporočljiv za športnike in otroke, zlasti malčke do drugega leta starosti. Ugotovili so, da že ena žlica sladoleda zadostuje, da se aktivira del možganov, ki se odziva na prijetne okuse ter vzbudi občutek užitka in sreče.
Sladoled, pripravljen iz sadnega pireja, vsebuje obilo vitamina C, ki ostane nedotaknjen, saj ga pripravljajo brez kuhanja. Ker ne vsebuje maščob, pač pa samo ogljikove hidrate, je manj kaloričen kot mlečni sladoled, različice z manj sladkorja pa priporočajo kot pomoč pri uravnavanju telesne teže.
S sladoledi iz sojinega ali riževega mleka ter s sadnimi vodnimi zmrzlinami se lahko posladkajo tudi tisti, ki trpijo za laktozno intoleranco.
Bodite pozorni ob nakupu sladoleda
Sladoled torej lahko brez slabe vesti uvrstimo v vsakdanjo prehrano, vendar v zmernih količinah. Ker gre za eno od najbolj občutljivih in hitro pokvarljivih živil, ki lahko povzroči različne črevesne težave in zastrupitve, je treba pri nakupu paziti, da se med prevozom domov ne bo odtalil.
Vedno kupujte sladolede znanih proizvajalcev in v originalni ovojnini. Ledene poslastice ne kupujte, če je ovojnina poškodovana, saj to pomeni, da se je sladoled najbrž že odtalil in znova zamrznil.
Sladoled je najboljši kot samostojna jed, odličen pa je tudi v kombinaciji z drugimi živili, zlasti s sadjem v sadni kupi, kavo (ledena kava), šampanjcem in celo z zelenim čajem ter likerji.
